"Čas je, da tudi jaz Sloveniji prinesem kakšno medaljo"

Neja Filipič. FOTO: Uroš Skaza.

Neja Filipič, ki nadaljuje niz izjemnih slovenskih atletinj v troskoku, je v izjemni sezoni 2025 zmanjkala je le pika na i - medalja z velikega tekmovanja. Želi si, da bi jo dočakala v prihodnjem letu.

“Nisem pričakovala, da bom med najboljšimi tremi. Na ta dogodek sem prišla sproščeno. Bila sem kar presenečena, ko sem bila tretja in so poklicali moje ime. Nekaj ljudi mi je na to sicer namignilo, je pa res, da kolajne nisem osvojila in bi si to nagrado seveda zaslužila tudi Anita Horvat,” nam je na prireditvi za naj slovenskega atleta leta 2025, v katerem je zasedla tretje mesto, povedala Neja Filipič.

Po tem ko je bila finalistka vseh treh velikih tekmovanj, bi bila v marsikaterem letu izbrana celo za najboljšo, po letošnji sezoni, ki je bila za slovensko atletiko zgodovinska, pa pravi, da je presenečena, ker je bila sploh na stopničkah in je prehitela Anito Horvat, dobitnico bronaste kolajne v teku na 800 metrov z dvoranskega evropskega prvenstva v Apeldoornu.

Žal zapravljene priložnosti v Apeldoornu

Tam je sama zasedla osmo mesto, dva tedna pozneje je bila na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Nanjingu šesta, na velikem vrhuncu sezone, svetovnem prvenstvu v Tokiu, pa je bila deveta in najboljša Evropejka.

“Odlična sezona je za mano. Sploh zimska sezona se je super zaključila s šestim mestom na svetovnem prvenstvu, poletna pa s finalom na svetovnem prvenstvu v Tokiu. Glede na to, da sem na začetku poletne sezone izenačila osebni rekord, je to še en cilj, ki sem ga izpolnila. Morda sem vmes pričakovala malo boljše rezultate, ampak mislim, da to vse še pride,” nam je povedala skakalka, ki je letos dopolnila 30 let, in v nadaljevanju razkrila najlepše in najslabše spomine sezone.

“Zagotovo bi lahko bolje nastopila v Apeldoornu v finalu, ko sem imela možnosti za kolajno, ampak se mi je malo ponesrečilo. Najlepši spomin je s svetovnega prvenstva v Tokiu, kjer je bilo ves teden zelo dobro vzdušje. Počutila sem se zelo mirno. Kot da bi čutila, da se bo vse dobro razpletlo. Tudi po tekmi smo se imeli zelo dobro, ko smo podaljšali tekmovanje v počitnice in smo še dva tedna raziskovali Japonsko. Poleg tega, da mi je šlo dobro, sem se imela še zelo dobro na popotovanju. Japonska mi bo ostala v res lepem spominu,” je dejala.

Treba bo sestaviti tehniko in hitrost

“Skupaj s še nekaj reprezentanti smo si organizirali super potovanje. Šli smo v Osako in od tam dnevno potovali v različna mesta. Videli smo tudi Fuji. Veliko smo se družili, šli smo tudi na kakšno zabavo. Veliko se je dogajalo, nismo pa prav veliko spali. Imeli smo se res dobro. Zelo smo se povezali. Odlično je bilo,” je o popotovanju po deželi vzhajajočega sonca povedala atletinja, ki že nekaj časa trenira.

“Ko sem se vrnila z Japonske, sem potrebovala še en teden, da sem se spočila in začela normalno trenirati. Najprej sem en teden trenirala po prilagojenem načrtu, potem pa je šlo na polno. Naslednji teden gremo na Lanzarote za dva tedna na priprave. Skušala se bom uvrstiti na svetovno prvenstvo, ki bo marca na Poljskem, za tem pa sledijo priprave na evropsko prvenstvo v Birminghamu,” je Filipič predstavila grobe načrte za sezono 2026, za katero verjame, da bi lahko prinesla tudi nov osebni rekord.

“Zagotovo, saj imam še kar nekaj rezerv. Največ jih je pri tehniki. Tudi glede na podatke s svetovnega prvenstva sem bila zdaj počasnejša, kot sem ponavadi. Bolj sem bila točna na deski in sem lažje delala bolj tehnične skoke. Zdaj je cilj, da se izboljšam v tehniki in hkrati realiziram skoke v čim večji hitrosti. V taki, kot sem skakala v prejšnjih sezonah. To bo treba sestaviti skupaj in prišli bodo še boljši rezultati,” je povedala o podrobnostih, ki jih želi v svojih skokih popraviti.

Ultimativno svetovno prvenstvo je želja, ne pa prioriteta

Vsaj s kančkom enega očesa se spogleduje tudi z idejo, da bi v prihodnjem letu nastopila tudi na premiernem ultimativnem svetovnem prvenstvu, ki bo septembra v Budimpešti. Na stadionu, na katerem je leta 2023 na svetovnem prvenstvu že tekmovala in obstala v kvalifikacijah.

“V Budimpešto bi se rada vrnila predvsem zato, ker leta 2023 nisem mogla pokazati vsega, kar znam, saj sem se vračala po poškodbi. Je bilo pa to super svetovno prvenstvo, tudi organizacija je bila zelo dobra. Na ultimativno svetovno prvenstvo se uvrsti samo osem tekmovalk. Težko bo. To zagotovo ne bo prioriteta za naslednjo sezono. Če mi uspe, bom seveda z veseljem šla. Tudi denarne nagrade bodo najvišje, tako da … Če mi uspe, bo odlično. Imamo pa letos tudi sredozemske igre, na katerih bom branila naslov. Imam seveda visoka pričakovanja. Sploh bo pa super, ker bo najprej evropsko prvenstvo, potem pa sredozemske igre,” se je razgovorila skakalka, ki je letos najdlje skočila 14,42 metra in izenačila osebni rekord iz leta 2022.

“Če bom zdrava in bom dobro trenirala …”

In česa si na vrhuncu sezone, evropskem prvenstvu na prostem, ki bo od 10. do 16. avgusta v Birminghamu, želi?

“Odvisno bo predvsem od poteka sezone, toda če bom zdrava in bom dobro trenirala, bom imela zagotovo najvišje cilje. Počasi bi bil že čas, da tudi jaz Sloveniji prinesem kakšno medaljo,” je pogovor zaključila vedno gostobesedna in nasmejana atletinja, ki je na zadnjem evropskem prvenstvu lani v Rimu v troskoku zasedla sedmo mesto.

“Čas je, da tudi jaz Sloveniji prinesem kakšno medaljo”

“Čas je, da tudi jaz Sloveniji prinesem kakšno medaljo”

Žal zapravljene priložnosti v Apeldoornu

Treba bo sestaviti tehniko in hitrost

Ultimativno svetovno prvenstvo je želja, ne pa prioriteta

“Če bom zdrava in bom dobro trenirala …”

Kakšno je tvoje mnenje o tem?